[ Pobierz całość w formacie PDF ]
poÏar je bil nad strehami kakor od sonca, ki bi se raz-
stapljalo in krvavelo v mraku. Openski tramvaj je stal,
drevje v Ralijevem vrtu pa je bilo negibno v rdeãem
ozraãju. In onadva sta tekla in se drÏala za roko in nad
njima so letele po zraku iskre, ki so prihajale z Ober-
dankovega trga.
Kakor bratec in sestrica, ki nimata doma, kakor sestri-
ca in bratec v Micini pravljici, ki ju je maãeha ãrtila in ju
je hotel oãe zapustiti. In niã nista vedela, kam teãeta,
morebiti samo v smer, od koder plavajo iskre, ki so ka-
kor kresnice.
Oberdankov trg je bil poln ljudi, ki so kriãali v rdeãi
svetlobi. Okoli velike hi0 e pa so moÏje s ãrnimi srajca-
mi plesali in vpili:
»Viva! Viva!« Tekali so sem in tja in kimali z glavami
in vzklikali: »Eia, eia, eia!« In drugi so tedaj zakriãali:
»Alalà!«
In trobente gasilcev so takrat zatrobile skozi gneãe, a
je bila 0 e veãja zme0 njava, ker ãrni moÏje niso pustili
60
KRES V PRISTANU
BESeDA
avtomobilom, da bi pri0 li zraven. Obkolili so jih in ple-
zali nanje in grabili gasilcem cevi iz rok.
»Eia, eia, eia alalà!« so kriãali in noreli in vse nao-
koli je bilo zmeraj veã ljudi. Ves Trst je gledal visoko
belo hi0 o, ki je imela zublje na vseh oknih. Plameni ka-
kor ostri jeziki, kakor rdeãe zastave. In Evka se je ti0 ãala
k Branku, ker v veliki hi0 i so bile zraven zubljev tudi po-
stave na oknih in ena je pravkar stopila na okno in
hu0 knila mimo rdeãega jezika, ki je oblizoval okno. In
Evka se je stresla in tudi Branko se je ti0 ãal k nji. »Eia,
eia, eia alalà!« so peli moÏje s ãrnimi fesi, a gasilci so
vseeno razvijali dolge cevi in mnoÏica se je razmikala. In
curki so brizgali visoko in so bili cvileãi, peketajoãi vo-
dometi sredi 0 krlatnega veãera. ârni moÏje pa so vpili in
rajali kakor Indijanci, ki so privezali Ïrtev h kolu in za-
netili pod njo ogenj. Rajali so z manganeli in s sekirami
v rokah.
Tedaj je sekira presekala gasilcu cev in curek se je
ustavil visoko v zraku kakor bezgov cvet, ki ga ogenj
zlati. Potem je cvet padel in iz presekane cevi v gasilãe-
vih rokah je vrela voda kakor iz Ïile kri.
Redarji so potiskali ljudi nazaj.
»Alo nazaj, alo nazaj,« so pravili.
ârni moÏje pa so 0 e bolj plesali.
»Svinje,« je rekel moÏ v gneãi.
61
KRES V PRISTANU
BESeDA
Evka in Branko pa sta bila majhna in nista razumela,
kaj so se menili ljudje. Vedela sta, da gori Narodni dom
in da ni prav, da so ga hudobni fa0 isti zaÏgali, a nista
vedela, zakaj so pri0 li vojaki iz voja0 nice na Oberdanko-
vem trgu in stojijo in gledajo. Saj, z zidka na ulici Ro-
magna so jih veãkrat opazovali, vojake, kakó preskaku-
jejo jarke in plezajo po lesenem zidu, a zakaj so zdaj vsi
pri0 li gledat, kakó Ïrejo plameni hi0 o, ki je takó lepa in
visoka? Vse okoli fontane so, kjer po navadi koãijaÏi na-
pajajo svoje konje, a zdaj ni koãij. In zakaj gasilci ne
smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo ãrne moÏe, ki
odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna
pade nanj in nato visoko odskoãi kakor Branko, ko se
vrÏe na vzmeti mamine postelje?
»Prekleti hudiãi,« je zamrmral moÏ v gneãi in Evki se
je zazdelo, da pozna tisti glas. A takrat je bilo 0 e huj0 e
vpitje okoli hi0 e in redarji so jezno odrivali ljudi. Vendar
jo je ãez hip zagrabila moãna roka, da se je Evka 0 e bolj
stisnila k Branku.
Tedaj je rekel tisti glas:
»Alo domov!«
In je videla, da je njihov papá.
Takó sta morala spet po ulici Commerciale navzgor in
papá je godrnjal.
»Prekleti hudiãi salamenski,« je rekel.
62
KRES V PRISTANU
BESeDA
In 0 e je sam pri sebi godrnjal: »Zakaj ni spravila otrok
v posteljo.«
In Branko je hotel reãi, da je mama jokala in da sta
onadva u0 la, ker sta se zbala ognja na oknih. A je molãal,
ker si je mislil: Zakaj so polili z bencinom? Zakaj ãrni
parkeljni kriãijo in ple0 ejo, ko pa so na goreãih oknih
ljudje?
Iskre pa so ves ãas priletavale in papá je imel zdaj
sklonjeno glavo in se je jezil, a ne veã na mamo.
»Hudiã jim mater guli,« je rekel.
A onadva nista vedela, zakaj kolne, Branko je hodil v
tretji razred, Evka komaj v prvega. A njihova mama ga
zmeraj krega, kadar papá kolne, ampak on imenuje
hudiãa in pravi podobne besede samo, ko je jezen. To je
samo takrat, ko nekaj ni prav. In prav gotovo, da ni prav,
ãe so zaÏgali takó lepo hi0 o, kjer je bilo veliko gledali0 ãe
[ Pobierz całość w formacie PDF ]